Branje je dejavnost, o kateri imajo mnogi ljudje pomisleke. Kdo bi danes še listal po debelih in dolgočasnih knjigah? Se potapljal v bogate domišljijske svetove? Veliko rajši smo na telefonu in gledamo slike, ki niso resnične. Sama se tudi večkrat zalotim pri tem.
Telefon te vedno vabi k sebi. Hitro te začne pogrešati. Na drugi strani pa te knjiga tiho čaka na polici. Zgodbe, ki te čakajo v njej, te
lahko v trenutku odnesejo na razburljivo potovanje. Sabljaš se lahko z najbolj
izkušenim vitezom. Naslednji dan si čarovnica oziroma čarovnik, ki hoče uničiti
svet … Veliko možnosti je.
Kolikor je filtrov na družabnih omrežjih, toliko različnih
perspektiv nam ponujajo zgodbe. Vsaka perspektiva ti da vpogled v svet in misli
glavnega junaka. Če si strasten bralec, ne živiš enega življenja, temveč jih
živiš na tisoče.
Branje nam zelo pomaga pri dodajanju še večjih draguljev v naš
besedni zaklad. Slovenščina je naš jezik, ki si zasluži svoje bralce in
govorce.
Vsaka knjiga ima svoje sporočilo, a le-to je očem nevidno.
Avtorji zgodbo prepletejo z veliko dogajanja. Bistvo je pogosto dobro skrito. Če
ga najdemo, smo bogatejši za neko spoznanje. Z veliko branja lahko postanemo boljši.
Če človek ne bi bral, se tudi učiti ne bi mogel. Ob težavah in
osamljenosti pa ne bi imel prijatelja, ki ga z zgodbo hoče nekaj naučiti.
Knjiga je odsev pisatelja, zato bi lahko rekli avtorju tvoje
najljubše knjige tudi tvoj prijatelj.
Če ne moreš potovati, ti knjiga da neomejeno letalsko karto
po vesolju domišljije.
Ali nam bo knjiga všeč ali ne, je odvisno od nas in našega
okusa. Najhujše je, ko ti knjiga ni po godu in jo beremo počasi. Takrat še ne vrzi
puške v koruzo. Knjige te rade presenetijo.
Poskusi kdaj vzeti knjigo s police in videl boš, da je
boljša kot elektronska naprava.
Šifra: 2547LU
Avtorica: Vita Potočnik, 1. kb
Fotografija: Anže Pangerc, 4. ka
Komentarji
Objavite komentar