Dijaški glas

Slovenija je več kot le ime naše čudovite države. Je ime naše domovine, ki je skrita med svojimi velikimi in porednimi sosedami. Najlažje se nas najde zaradi Italije, ki veselo namaka svoj dolgi škorenj v Jadransko morje. Verjetno se vsi sprašujete, kakšno obliko ima naša lepa država in ima obliko bežeče kokoši. Njeni prebivalci so Slovenci in v državi jih živi dva milijona in domovina ima zelo lepo pokrajino, bogato zgodovino, čudovita mesta, obsežne gozdove. Naša država je v zgodovini imela nadvlado drugih držav in samostojni smo šele od leta 1991. Od takrat v Sloveniji praznujemo dan državnosti.  Kot državljanka te lepe države sem lahko ponosna, da imamo tako lep dom. Zelo rada imam svojo državo in včasih si resnično želim, da bi jo lahko objela okoli vratu. Slovenija mi v resnici pomeni veliko več in še sama ne vem, kako bi lahko pokazala, kako zelo jo imam rada. Oblika moje domovine me spominja na prijazno kokoš, ki je mama vsem prebivalcem. Slovenijo si predstavljam kot prijazn

Samo nebo je meja. Ja, prav ste slišali. Ljudje dostikrat pozabimo to. Pozabimo, da je edina meja nebo, do tja jih pa ni. O citatu »samo nebo je meja« lahko razmišljamo veliko. Lahko ga razumemo, a težko ga je upoštevati v vsakdanjem življenju. Ljudje smo naravnani tako, da si v svojih glavah ves čas postavljamo meje, kaj lahko storimo in česa ne moremo. S tem sami sebe omejujemo. Če mislimo, da smo zmožni preteči 5 km v 20 minutah, ali če mislimo, da nam to ne bo uspelo – v obeh primerih imamo prav. Če si še preden poskusimo, v glavi rečemo, da tega ne bomo mogli storiti, si že takoj na začetku zmanjšamo možnost za uspeh. Citat »samo nebo je meja« lahko uporabimo pri več stvareh, ki se jih lotimo, predvsem pa ko si postavljamo cilje za prihodnost. Dostikrat preračunavamo med željo, zmožnostmi in časom, ki ga imamo na voljo. Rečemo si: v enem letu lahko svojo telesno pripravljenost – glede na moje dosedanje zmožnosti – izboljšam do X mere. V tem primeru bomo celo leto delali na tem,

Ljubiti ali ne ljubiti, to je vprašanje. Kaj sploh je ljubezen in kako si ljudje predstavljajo ljubezen? Lahko je najboljša stvar v življenju ali pa najhujša. Ljubezen je čustvo, ki ga vsak človek občuti drugače. Nekateri si ljubezen predstavljajo kot razmerje med fantom in punco. Jaz si ljubezen predstavljam kot odnos v družini, v kateri se počutiš sprejetega in zaželenega, tudi v družbi prijateljev. Vendar pa ima ljubezen tudi slabo stran. Zaradi ljubezni do nekoga lahko včasih postaneš nor, ne da bi se tega zavedal. Ko se navežeš na nekoga, za katerega bi naredil vse, se s to osebo pogovarjaš vsak dan in končno občutiš srečo, toplino in veselje. Nato se nekega dne ta oseba odloči, da izgine iz tvojega življenja brez besed in razloga, zakaj je odšla. Tisti trenutek občutiš krivdo, se začneš spraševati, kaj si naredil narobe. Začneš se poglabljati v svojih mislih in bolečino preganjaš z glasbo, saj se počutiš, kot da si izgubil srečen del sebe. Nikomur ne želiš zaupati o svoji bolečin

Dar je vsakemu podarjen od boga, potrebujemo samo   energijo, da sledimo rde či, rumeni, zeleni in da stojimo za vsako našo odločitvijo.   Rdeča – stop vsemu, kar je grdo. Rumena – bodi potrpežljiv, počasi premisli o vsaki malenkosti. Zelena – začni in bodi dobra oseba, ker to je najboljši začetek. Valentina Pavlović, 1. d Vir slike:  Pixabay

Čas beži naprej, ko misli gredo preko mej. Nato v preteklost se zazrem in v prihodnost nova vrata si odprem. Se z novimi pravili soočam, o novih preizkušnjah se odločam. Ko zazrem se v nebo, si mislim, prosim, naj mi bo lepo. Korona, prosim, odidi od tukaj, pusti nas pri miru in ne kukaj. Želimo si samo živeti, saj preprosto nočemo umreti. Korona, prosim, odidi od tukaj, pusti nas pri miru in ne kukaj. Želim samo svobodo imeti ter na polno brez omejitev živeti. Vedno samo PCR testi in cepiva, pomanjkanje druženja kot raztrgana tetiva. Daj pusti nam preprosto dihati ter ne sili nas posledično kihati. Življenje res je prekratko, grenko, a tudi sladko. A spoznanje, da korone še ne bo konec, nas ubija kot strupen lonec. Korona, prosim, odidi od tukaj, pusti nas pri miru in ne kukaj. Želimo si samo živeti, saj preprosto nočemo umreti. Korona, prosim, odidi od tukaj, pusti nas pri miru in ne kukaj. Želim samo svobodo imeti ter na polno brez omejitev živeti.   Pesem in fotografija:  Sara Pivc

Kot vsako leto smo tudi letos izbrali najboljše citate, ki ste jih dijaki zapisali na Literarnem natečaju za Prešernov dan.  Ste kje morda zasledili svoj citat?  Prešernove cvetke »Konec 19. stoletja je nastal Kamnik in Dušan Rutar, ki je uradno psiholog.« »1891 so zgradili železniško progo med Kamnikom in Ljubljano. Takrat ni bilo Mojmirja Mavriča in našega zavoda Ciriusa-Kamnik.«  »Imam svojo resnico, ljubim mojo resnico.« »Kamnik je zelo malo mesto. Ima veliko prebivalcev.«  »Ljubim vse, kar me ne bremeni.« »Če se zaletite, obstaja velika možnost, da se tega materiala ne boste mogli znebiti, saj ostane na travi, s tem pa boste povzročili ogrožanje živali, ki ne vohajo prav solidno dobro.«  Foto: Timotej Bučar Prešernovi biserčki »Življenjsko pot uspešnih ljudi določi prava družba. Obkrožen s pozitivnimi ljudmi, ki me premikajo naprej, temu lahko rečem, samo nebo je meja.«  »Življenje nas pripeljalo je, da možnosti nam da, da vedno bo brez meja, kaže nam smeri n

  Poleg vsakoletnega literarnega natečaja je letos ob Prešernovem dnevu potekal tudi fotografski natečaj za najboljšo fotografijo. Tema je bila prosta. Dijaki ste v sredo, 26. 1. 2022, pisali literarni spis. Izbrana žirija je določila tri najboljše spise, avtorji teh spisov pa so prejeli knjigo Igorja Karlovška Preživetje. Prvo mesto na literarnem natečaju je dosegla Sandra Janus s šifro 1355SL in izbranim naslovom Ljubim, torej sem.  Drugo mesto na literarnem natečaju je dosegla Ajda Sofrić s šifro #belive in yourself in izbranim naslovom Samo nebo je meja. Tretje mesto na literarnem natečaju je dosegla Viktorija Fras s šifro Slovenija Nija in izbranim naslovom Samo nebo je meja. Hkrati z literarnim natečajem pa je potekal tudi fotografski natečaj. Nagrajene so bile štiri fotografije, nagrajenci so prejeli knjigo Igorja Karlovška z naslovom Preživetje. Izjemno fotografijo ladje in sonca je v objektiv ujel Andraž Hočevar Dolinšek. Ob tej fotografiji se nam porajajo misli na