Preskoči na glavno vsebino

Prešernove cvetke in biserčki ter Valentinovi srčki

Kot vsako leto smo tudi letos izbrali najboljše citate, ki ste jih dijaki zapisali na Literarnem natečaju za Prešernov dan. 

Ste kje morda zasledili svoj citat? 

Prešernove cvetke

»Konec 19. stoletja je nastal Kamnik in Dušan Rutar, ki je uradno psiholog.«

»1891 so zgradili železniško progo med Kamnikom in Ljubljano. Takrat ni bilo Mojmirja Mavriča in našega zavoda Ciriusa-Kamnik.« 

»Imam svojo resnico, ljubim mojo resnico.«

»Kamnik je zelo malo mesto. Ima veliko prebivalcev.« 

»Ljubim vse, kar me ne bremeni.«

»Če se zaletite, obstaja velika možnost, da se tega materiala ne boste mogli znebiti, saj ostane na travi, s tem pa boste povzročili ogrožanje živali, ki ne vohajo prav solidno dobro.« 

Foto: Timotej Bučar

Prešernovi biserčki

»Življenjsko pot uspešnih ljudi določi prava družba. Obkrožen s pozitivnimi ljudmi, ki me premikajo naprej, temu lahko rečem, samo nebo je meja.« 

»Življenje nas pripeljalo je,
da možnosti nam da,
da vedno bo brez meja,
kaže nam smeri neba.«   

»Če nekoga več ni, niti nebo ni meja, ki ti bo preprečila, da nekoga čuvaš v srcu in spominih.« 

»Moj voziček ni ovira, ampak je dodatna motivacija za trud, da dokažem sebi in drugim, da zmorem in tudi tistim, ki ne verjamejo vame.« 

Valentinovi srčki

»Imeti rad pomeni, da si do nekaterih stvari, ki ti pomenijo veliko, strasten in hvaležen zanje. Saj nič ni samoumevno.«

»Ljudje, ki ljubijo, spremenijo svet že s svojim bivanjem.« 

»Mislim, da se na svetu najde nekdo za vsakogar. Ampak mislim, da vsi ljudje ne najdejo vedno prave osebe. Včasih smo slepi. Včasih bi ljudje radi, da bi jih ljubila ena oseba, ki nas ne ljubi. Včasih je ljubezen lahko enostranska, a takrat je problem v nas samih. Mislim, da se prava ljubezen ne najde na silo. Če je to res prava ljubezen, bo prišla v trenutku, ko jo najmanj pričakujemo. Prišla bo in nekdo jo bo prepoznal in ljubil, nekdo pa jo bo opazoval in šel mimo nje … Izbira je naša. Toda vsak človek bi moral ljubiti in biti ljubljen!« 







Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

KAM OBLAKI, ČEZ POLJANE ZIME SITE, ČEZ GORICE, SONCA ŽEJNE?

  Vsak dan me sončnica popelje na prečudovito popotovanje. Njena toplota in kaplje mi dajo notranjo moč, da vedno znova živim in se počutim svobodno. Moja duša hrepeni po čisti ljubezni in toplih objemih. Vem, da nikdar ne bo več tako, kot je bilo in da ti ne moreš več preživljati trenutkov z mano, ampak navdaja me misel, da sem lahko še vedno ob tebi, čeprav si zdaj drugačna. Včasih se sprašujem, zakaj je življenje tako kruto in kako to, da se to dogaja ravno meni. Dopuščam si živeti in graditi svoj temelj življenja. Naučila sem se živeti z dejstvom, da je potrebno postaviti nove mostove in stare polomiti. Velikokrat si želim, da bi bilo življenje spet takšno, kot je bilo prej in da bi skupaj lahko uživali ob vseh lepih trenutkih. Boli me, ker te pogrešam, a hkrati, ko se povežem s sončnico in tvojo notranjo energijo in ljubeznijo, čutim, da si ob meni. Zame je to neizmerna hvaležnost. Ne mine dan, ko ne razmišljam o tebi in o vseh lepih in   dragocenih trenutkih, ki sva jih p

Brati ali ne brati, to je vprašanje

  Branje je dejavnost, o kateri imajo mnogi ljudje pomisleke. Kdo bi danes še listal po debelih in dolgočasnih knjigah? Se potapljal v bogate domišljijske svetove? Veliko rajši smo na telefonu in gledamo slike, ki niso resnične. Sama se tudi večkrat zalotim pri tem. Telefon te vedno vabi k sebi. Hitro te začne pogrešati. Na drugi strani pa te knjiga tiho čaka na polici. Zgodbe, ki te čakajo v njej, te lahko v trenutku odnesejo na razburljivo potovanje. Sabljaš se lahko z najbolj izkušenim vitezom. Naslednji dan si čarovnica oziroma čarovnik, ki hoče uničiti svet … Veliko možnosti je. Kolikor je filtrov na družabnih omrežjih, toliko različnih perspektiv nam ponujajo zgodbe. Vsaka perspektiva ti da vpogled v svet in misli glavnega junaka. Če si strasten bralec, ne živiš enega življenja, temveč jih živiš na tisoče. Branje nam zelo pomaga pri dodajanju še večjih draguljev v naš besedni zaklad. Slovenščina je naš jezik, ki si zasluži svoje bralce in govorce. Vsaka knjiga ima svoje

KAM OBLAKI

Včasih se sprašujem, ali v današnjem svetu sploh znamo biti hvaležni za tiste majhne, drobne stvari. Zame to pomeni, da se zjutraj zbudim, popijem kavo in dan je takoj lepši. Popoldne pa se nekam umaknem in v miru opazujem sončni zahod. Razmišljam o sebi, zakaj ves svet tako hiti? Ali se še sploh znamo ustaviti? Nekoga vprašati: »Kako si?« Pri tem pa mu resnično prisluhniti, kaj čuti. Včasih se zdi, da je vprašanje: »Kako si?« postalo del naše navade, da pač to moramo vprašati, ker je to lepo od nas in ker je to že skoraj pričakovati. Pa nam je v resnici res mar, kako se kdo počuti? Sto in eno vprašanje mi roji po glavi. Kako v današnjem svetu ostati jaz, obdržati svoje vrednote in se ne izgubiti v množici drugih ljudi. Težko je, a je vredno vztrajati. Čeprav se včasih tudi to zdi brezupno. Želim si, da bi ta svet uspel prepoznati malenkosti, tiste drobne stvari. Čarobnost nasmeha in tople besede, ki te napolni. Kako malo je potrebno zato, da bi nekoga osrečili, mu podarili del sebe.