Preskoči na glavno vsebino

NASVIDENJE SLOVENIJA, POZDRAVLJENA ŠPANIJA!

                                                      

Pa smo šli. Naša enotedenska dogodivščina mednarodne Erasmus + izmenjave v San Sebastianu se je začela 13. 6. 2022 in trajala do 17. 6. 2022. Dan se je začel zelo zgodaj, saj sva se z dijakom Valbonom Gashijem morala zbuditi že ob 2.30 zjutraj, ker naju je izpred Kamnika ob treh zjutraj pobral taksi in naju peljal na glavno avtobusno postajo v Ljubljani. Tukaj smo se zbrali vsi udeleženci, ki smo od tod tudi nadaljevali pot. To smo bili dijaki Tamara Belec, Valbon Gashi in Ajda Sofrić, spremljal nas je profesor Silvo Vidergar. Drugi spremljevalec, Marijan Burja se nam je pridružil v San Sebastianu, saj je do tja prišel po drugačni poti kakor mi.

Ko smo se vsi zbrali v Ljubljani, nas je kombi GoOpti peljal do letališča Marco Polo v Benetkah, kjer smo ob 9.45 zjutraj imeli naš prvi let v Barcelono. Pot do Benetk se nam ni zdela dolga, saj smo jo od utrujenosti večinoma prespali. Ko smo prispeli do letališča, je bilo potrebno najprej prijaviti in stehtati prtljago ter pridobiti letalske vozovnice. To je vedno najslabši del potovanja, saj se velikokrat lahko zaplete. Še posebno če potuješ s pomočjo invalidskega vozička. A na našo srečo je tudi ta del minil hitro in brez večjih težav.

Tako smo se vkrcali v letalo in počasi poleteli v Barcelono. Pot je minila hitro, imeli smo tudi malo turbulenc, a nič zato. Ko smo pristali, nas je čakal let v Bilbao, ki je tudi minil zelo hitro. Do kraja, kjer smo se ta teden nahajali – San Sebastian, smo od letališča potovali eno uro z avtobusom. Ker pa smo »okolju prijazni«, kot bi rekel naš spremljevalec, profesor Silvo Vidergar, pa smo pot od avtobusne postaje do našega hotela prehodili peš. Pot, ki naj bi trajala samo en kilometer, se je potem malce raztegnila, ker smo se izgubili, zato smo na koncu prehodili pet kilometrov, ob deveti uri zvečer prišli v hotel, razpakirali in utrujeni zaspali.

Naslednje jutro je bilo zelo vroče. Odšli smo na zajtrk, po zajtrku pa smo se odpravili na avtobus, ki nas je peljal do šole Gureak, kjer smo imeli dejavnosti čez celoten teden. Najprej je sledilo spoznavanje in manjša pogostitev, zatem pa ogled šole. Tako se je naš delovni dan zaključil. Ponovno smo sedli na avtobus, prišli do hotela in se odločili, kaj bomo počeli ta dan kot skupina. Odšli smo do mesta, po končanem ogledu pa se vrnili v hotel in zaspali.

Čakal nas je tretji dan, ki je bil v znamenju predstavitev Slovenije in igranja Kahoot kviza o Sloveniji. Predstavitev je pripravila Ajda Sofrić, Kahoot kviz pa Valbon Gashi. Zatem so sledile timske delavnice na temo veščin, ki jih potrebujemo za uspešno sodelovanje na mednarodnih izmenjavah. Dan se je kar hitro končal, zato smo se dijaki odločili, da se dobimo na kavi v mestu ob sproščenem klepetu, spremljevalci pa so se podružili v hotelu. Kot vse dni smo tudi tokrat zaradi vročine in utrujenosti po vrnitvi nazaj v hotel kar hitro zaspali.

Zbudili smo se v predzadnji dan potovanja. Ta dan je bil namenjen ogledu lokalnega akvarija in spoznavanju starega dela mesta. Zvečer smo imeli tudi majhno zabavo. Po zaključenem uradnem delu smo se slovenski popotniki odločili, da se bomo sprehodili do plaže, da si jo malce ogledamo in mogoče celo zaplavamo. Na koncu smo si plažo samo ogledali, naredili spominske fotografije, pojedli hitro večerjo, se vrnili v hotel in utrujeni zaspali.

Napočil je zadnji dan potovanja, ki je bil kar naporen. Po zajtrku v hotelu ob osmi uri zjutraj smo se odpravili do avtobusne postaje, kjer nas je avtobus peljal do plaže. Nekateri smo se v morju celo kopali. Ko smo se naužili sproščenega uživanja in sončenja, je bil čas za odhod na avtobusno postajo, od koder nas je avtobus peljal do letališča v Bilbau. Preden smo sedli na avtobus, smo kupili lahko malico za na pot in se počasi odpravili. Po prihodu na letališče smo opravili že znane postopke, zatem pa se vkrcali na letalo, ki je poletelo do Barcelone. Po pristanku nas je čakal še en let do Benetk. Zaradi utrujenosti smo ga večinoma prespali. V Benetkah nas je pričakal kombi GoOpti, ki nas je peljal do mesta, kjer smo se dobili prvi dan našega potovanja. Do Ljubljane smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah, se poslovili in odšli proti svojim domovom. Teden, ki smo ga preživeli v San Sebastianu, je bil zanimiv, poučen in malce naporen. Verjamem pa, da nam bo ostal v lepem spominu.

 

Zapisala: Tamara Belec, GSŠRM

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

KAM OBLAKI, ČEZ POLJANE ZIME SITE, ČEZ GORICE, SONCA ŽEJNE?

  Vsak dan me sončnica popelje na prečudovito popotovanje. Njena toplota in kaplje mi dajo notranjo moč, da vedno znova živim in se počutim svobodno. Moja duša hrepeni po čisti ljubezni in toplih objemih. Vem, da nikdar ne bo več tako, kot je bilo in da ti ne moreš več preživljati trenutkov z mano, ampak navdaja me misel, da sem lahko še vedno ob tebi, čeprav si zdaj drugačna. Včasih se sprašujem, zakaj je življenje tako kruto in kako to, da se to dogaja ravno meni. Dopuščam si živeti in graditi svoj temelj življenja. Naučila sem se živeti z dejstvom, da je potrebno postaviti nove mostove in stare polomiti. Velikokrat si želim, da bi bilo življenje spet takšno, kot je bilo prej in da bi skupaj lahko uživali ob vseh lepih trenutkih. Boli me, ker te pogrešam, a hkrati, ko se povežem s sončnico in tvojo notranjo energijo in ljubeznijo, čutim, da si ob meni. Zame je to neizmerna hvaležnost. Ne mine dan, ko ne razmišljam o tebi in o vseh lepih in   dragocenih trenutkih, ki sva jih p

Brati ali ne brati, to je vprašanje

  Branje je dejavnost, o kateri imajo mnogi ljudje pomisleke. Kdo bi danes še listal po debelih in dolgočasnih knjigah? Se potapljal v bogate domišljijske svetove? Veliko rajši smo na telefonu in gledamo slike, ki niso resnične. Sama se tudi večkrat zalotim pri tem. Telefon te vedno vabi k sebi. Hitro te začne pogrešati. Na drugi strani pa te knjiga tiho čaka na polici. Zgodbe, ki te čakajo v njej, te lahko v trenutku odnesejo na razburljivo potovanje. Sabljaš se lahko z najbolj izkušenim vitezom. Naslednji dan si čarovnica oziroma čarovnik, ki hoče uničiti svet … Veliko možnosti je. Kolikor je filtrov na družabnih omrežjih, toliko različnih perspektiv nam ponujajo zgodbe. Vsaka perspektiva ti da vpogled v svet in misli glavnega junaka. Če si strasten bralec, ne živiš enega življenja, temveč jih živiš na tisoče. Branje nam zelo pomaga pri dodajanju še večjih draguljev v naš besedni zaklad. Slovenščina je naš jezik, ki si zasluži svoje bralce in govorce. Vsaka knjiga ima svoje

KAM OBLAKI

Včasih se sprašujem, ali v današnjem svetu sploh znamo biti hvaležni za tiste majhne, drobne stvari. Zame to pomeni, da se zjutraj zbudim, popijem kavo in dan je takoj lepši. Popoldne pa se nekam umaknem in v miru opazujem sončni zahod. Razmišljam o sebi, zakaj ves svet tako hiti? Ali se še sploh znamo ustaviti? Nekoga vprašati: »Kako si?« Pri tem pa mu resnično prisluhniti, kaj čuti. Včasih se zdi, da je vprašanje: »Kako si?« postalo del naše navade, da pač to moramo vprašati, ker je to lepo od nas in ker je to že skoraj pričakovati. Pa nam je v resnici res mar, kako se kdo počuti? Sto in eno vprašanje mi roji po glavi. Kako v današnjem svetu ostati jaz, obdržati svoje vrednote in se ne izgubiti v množici drugih ljudi. Težko je, a je vredno vztrajati. Čeprav se včasih tudi to zdi brezupno. Želim si, da bi ta svet uspel prepoznati malenkosti, tiste drobne stvari. Čarobnost nasmeha in tople besede, ki te napolni. Kako malo je potrebno zato, da bi nekoga osrečili, mu podarili del sebe.