Prehod v novo leto 2022 je bil precej buren. Večina ljudi je v novo leto vstopilo z upanjem, da nam bo letošnje leto prizaneslo z okužbami in zdravjem. Novoletni pozdravi so bili zaznamovani z iskrenimi željami po zdravju in naveličanosti vseh ukrepov ter celotne koronske krize. Utrujeni in obupani obrazi ljudi so letos prosili, naj bo letošnje leto milejše, kot je bilo prejšnje. Spet drugi ljudje so v novo leto vstopili brez pozitivne energije in že vdani v usodo, da se nas letošnje leto ne bo usmililo in da se pač moramo navaditi na vse ukrepe in okužbe. Niso se preveč vznemirjali, ko je novinarka na večernih poročilih povedala število okužb, mrtvih, hospitaliziranih ... No, tukaj pa je še tretja vrsta ljudi, ki so se obnašali tako, kot da epidemije ni in se pritoževali nad vsem, kar jim je prišlo na pamet.
To je vse za uvod (korono sem pač morala omeniti), zdaj pa k novejšim temam. Poleg korona krize, ki nas verjetno čaka še v tem letu, je tukaj še druga pomembna stvar v letošnjem letu. Da, prav ste uganili. Državnozborske volitve, ki nas čakajo v mesecu aprilu. Upam, da ne boste preskočili tega odstavka z mislijo: »Ne bom jaz zdaj bral te dolgočasne teme,« ker najsi je ali ni dolgočasna tema, je pa še kako pomembna za vse tiste, ki se zanimajo za politiko in tudi tiste, ki se ne. Predvsem pa za vse polnoletne upravičence do volitev. Čeprav vem, da se nekateri ljudje ne odločijo za volitve, ker niso prepričani, ali koga bi volili ali pa imajo za to osebne razloge, a mislim, da je to narobe. Vsi polnoletni državljani Republike Slovenije bi morali voliti. Zakaj? Ker je njihova dolžnost, da se zanimajo, v kakšni državi bi radi živeli in kakšne predstavnike države bi radi imeli. Ko to rečem, seveda dobim klasični odgovor: »Zakaj bi volil, saj so vsi politiki isti?« Hja, dragi moj, pa nekaj ukreni glede tega! Če se boš samo pritoževal, se ne bo čisto nič spremenilo. Predvsem v letošnjem letu bi rada poudarila, da imamo zelo pisan izbor starih in novih političnih strank. Izgovor, da so vsi politiki isti, letos ne pride v upoštev, ker se stranke med seboj zelo razlikujejo. Nekatere več, nekatere spet manj. Katere stranke pa so mi sploh na voljo, se boš vprašal? No, pa poglejmo.
Imamo leve in desne stranke. Da smo si na jasnem, sredinskih strank ni in tudi
ne bodo nikoli obstajale. Ali si levosredinska stranka ali desnosredinska
stranka? Imaš bolj leva prepričanja in vrednote ali desna? Odloči se in ne bodi
nevretenčar, saj se boš tako lažje odločil, katera stranka ti je najbližje.
Mogoče je ravno to problem, da ljudje ne poznajo svojih prepričanj in vrednot.
Sem malo to, pa malo to .... Ali si vroč ali hladen? Odloči se! Ne bodi mlačen!
Malce sem zdaj zašla, a da se vrnem nazaj na našo temo. Torej imamo nekaj
starih, že klasičnih strank (SD, SDS, SAB, LMŠ (niti ne tako stara, a smo jo že
videli v akciji), Levica, SNS, NSI ...) – stranke, ki so v parlamentu in jih že
poznamo. No, dobili smo pa tudi nekaj novih strank oz. nekatere bomo še dobili
ali pa tudi ne? (Vsi vemo na koga ciljam. Ja, na našega g. Goloba.) Od novih,
že ustanovljenih in bolj znanih, imamo zdaj
le stranko LIDE, ki jo je ustanovil predsednik državnega zbora g. Zorčič
(nekdanji član SMC, kasneje nepovezani poslanec) ter stranko Konkretno, ki je
nastala, ko sta se združila stranka SMC od g. Počivalška (naš minister za
gospodarstvo) in stranka GAS od g. Kovšce (naš predsednik Državnega sveta RS).
Da ne pozabimo, imamo tukaj še stranko Naša dežela od ga. Aleksandre Pivec,
zloglasna stranka Resni.ca od g. Stevanovića, različne zelene stranke (stranka
Zelenih dejanj, stranka Zelena dežela, novo nastala stranka Vesna ...). Potem
je tu še novo nastalo združenje Povežimo Slovenijo, sestavljeno iz strank SLS,
ZS, NLS in KSS. Prisotna so pa nešteta ugibanja o potencialnih kandidatih za
ustanovitev stranke (najbolj priljubljen predsednik Evropske nogometne zveze g.
Aleksander Čeferin, ki je pred kratkim zavrnil vstop v politico, ter nekdanji
predsednik uprave GEN-I g. Robert Golob, ki sem ga že prej omenila in naj bi
ustanovil svojo stranko). Sigurno sem še koga pozabila, a moje poznavanje
strank ni popolno. V naštete strankarske usmeritve in ideologije se ne bom
spuščala, saj bi o tem lahko pisala cele romane. Lahko pa samo omenim nekatere
bolj levo usmerjene stranke (SD, SAB, Levica, LMŠ, LIDE ...) in bolj desno
usmerjene stranke (SDS, Konkretno, SNS, Naša dežela, NSI ...). Bi pa samo
poudarila, da me glede usmeritve strank ne vzeti za besedo, saj sem se mogoče
pri kateri od strank zmotila. Kar me naveže na drugo mojo opombo, ki bi jo rada
poudarila in to je: za katerokoli stranko se že odločite, si, preden jo
izberete, preberite njen program! Pozanimajte se o njej in njenih
predstavnikih! Ne volite je samo zato, ker vam tako rečejo vaši prijatelji ali
sorodniki ali celo mediji! Skratka ne volite na slepo, a še vseeno pojdite na
volitve!
Tretja tema, o kateri bi rada govorila, ni tako težka in resna kot
prejšnji, temveč je lažja in brezčasna. Da, to so novoletne zaobljube in cilji.
Januar je mesec novoletnih zaobljub in ciljev. To je klasika, mar ne? Ni pravi
januar, če vaš kdo ne vpraša: kakšne so tvoje novoletne zaobljube in cilji? Po
eni strani to ni tako pomembna tema, kot sta mogoče prejšnji dve, a bi se je še
vseeno rada dotaknila. Čeprav bo to mogoče zvenelo malo "klišejsko",
bi vas rada, moji bralci, vprašala: zakaj čakati šele na januar? Zakaj,
katerikoli cilj ali zaobljubo že imate, ne začeti takoj, ko vam ta pade na
misel? Zakaj jim rečemo novoletne zaobljube in ne kar takojšne zaobljube? Je mogoče
to zavlačevanje? Ali to rečete samo zaradi lepšega? Ravno zadnjič me je neka
sošolka vprašala, kaj je moj cilj v tem letu in sem začela kar malo paničariti,
saj ga pravzaprav nisem imela. Da ne boste zdaj mislili, da sem brez ciljev.
Ne, nasprotno! Cilje sem si postavljala sproti. Že na začetku septembra sem si
rekla, da je moj cilj, da uspešno naredim ta letnik. Ampak mar ji naj to
odgovorim? Da. Zakaj bi si morali izmišljevati neke nove cilje ravno za novo
leto? Zakaj ne kar čez celo leto? Zakaj se ne bi neprestano poskušali
izboljševati? Če se hočemo izboljšati, ne čakajmo na novo leto, temveč se
lotimo dela kar zdaj. Ravno zadnjič sem poslušala psihologa Dr. Aleksandra
Zadela (zelo dobro razlaga vsakdanje probleme in rešitve nanje pove lepo po
domače – enostavno in konkretno, tako da ga priporočam), ki je govoril, da sama
zaobljuba ne pomaga pri izpolnitvi cilja, temveč konkretne odločitve in volja.
Ko si mi npr. zastavimo cilj, letos bom pa shujšala, dajmo raje reči: od zdaj
naprej bom telovadila vsaj 30 min na dan. Če nam vsak dan to ne uspe, nič
hudega! Leto ima 365 dni in če bomo izpustili par dni, bo to še vedno 350 dni
telovadbe. Tole je samo primer, ampak upam, da razumete, kaj hočem s tem
povedati. Za boljše razumevanje bom dodala še citat od znanega filozofa
Epikteta (Pregovori.com, 2009):
"Vse,
kar počenjaš, dobro premisli, šele potem se loti dela; če ne boš preudaril vseh
možnih okoliščin, boš sicer z navdušenjem začel, pa boš moral delo opustiti in
se osramočen vrniti. Če se lotiš naloge, ki ji nisi kos, ne boš dovršil niti
te, niti tiste, ki bi jo zmogel."
Le s takšnimi konkretnimi zaobljubami bomo dosegli želeni cilj in s
tem pot do osebnega zadovoljstva. Kar me pripelje k drugi temi, in sicer osebno
zadovoljstvo, a bom počasi končala in pustila to temo za kdaj drugič.
Skratka, da naredim kratek povzetek celega besedila. Korona krize se
še verjetno ne bomo tako hitro znebili in dajmo delati na tem, da bomo nekaj
naredili za doseg naših novoletnih zaobljub. Torej držimo se ukrepov in gremo
na volitve!
Klavdija Kobal, 1. a
Vir citata: Pregovori.com. 2009. "Pregovori in verzi o delu." Pridobljeno s spletne strani 16. 1. 2022: http://www.pregovor.com/kategorije/delo.html.
Slika: Pixabay
Komentarji
Objavite komentar