Mesto ima nekaj naravnih znamenitosti, kot so:
- Pohorje (prireditev Zlata lisica, velike površine gozda za sprehod),
- Glavni ali Stari most na Dravi (zgrajen med leti 1909 in 1918, eden prvih železnih mostov, rečemo mu tudi vodoravni Eifflov stolp), stoji nad samo reko Dravo,
- kužno znamenje (v središču mesta, zahvala za konec kuge),
- stara trta na Lentu (najstarejša živeča trta na svetu, žametna črnina, stara okoli 440 let),
- zgodovina mesta (2. svetovna vojna in danes).
Maribor je bil skupaj z ostalo Spodnjo Štajersko priključen Nemčiji (takratni Tretji rajh). To je pomenilo, da so Nemci močno pritisnili na slovenščino, naredili so popolno prepoved jezika. Zaradi tega so uničevali slovenske knjige, kulturne ustanove, napise. Slovenske napise so zamenjali z nemškimi in nemščina je bila edini dovoljeni jezik. Prebivalce so vpisovali na obvezne tečaje nemščine. Tudi šole so bile ukinjene in zamenjane z nemškimi. Načrtovali so namreč, da bi v roku štirih let vsi govorili nemško. Slovenščina je bila popolnoma prepovedana.
Seveda so Nemci tudi množično izganjali Slovence in na območja naseljevali Nemce. Slovence so izgnali zlasti na Hrvaško, Bosno in v Nemčijo. Imeli so cilj povsem uničiti slovensko kulturo in jezik. Večino moških so vpisali v nemško vojsko in vpoklicu se niso mogli izogniti, saj so Nemci zagrozili, da bodo v taborišča poslali njihove družine. Jugoslavija se je umikala in je zaradi bližajoče nemške vojske v poznih popoldanskih urah 7. aprila 1941 porušila (v zrak pognala) Stari (železniški) most in pa Studenško brv. S tem je želela nemški vojski preprečiti oskrbo vojakov. Železniški most in Studenška brv sta bila hitro popravljena.
Od vseh treh
mostov je bil Stari most najbolj poškodovan. Stari most pa se je zrušil kar 20
metrov globoko do same Drave in so ga kasneje popravili Nemci. Čez most so
kasneje odhajali begunci na Pohorje in Jugoslavija je ponovno želela porušiti
most, saj so prek njega odhajali Nemci in s seboj vozili vse, kar so naropali. Na
srečo Stari most ni bil ponovno razstreljen. Mesto je kasneje trpelo zaradi
velikega števila bomb, ki so letele predvsem na mostove in industrijo. Nemci so zato vse umaknili v podzemlje,
kjer je delovala skrivna tovarna letal.
Po
osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je mesto zadela huda brezposelnost. To je
bilo zaradi propada jugoslovanskih podjetij. V 21. stoletju pa je mesto
kulturno in gospodarsko središče in ima okoli 100.000 prebivalcev.
Maribor pa ni le drugo največje mesto v Sloveniji. V njem sem
bila rojena in sem odrasla. Moje lepo mesto ima vse, kar potrebuješ. Zelo rada
se sprehajam po njegovih ulicah in si ogledam znamenitosti. Ima jih zelo veliko
in ene so zelo posebne in vredne ogleda. Ena od mojih najljubših je Stara trta,
ki mi predstavlja, da se nikoli ne smeš predati, ne glede na to, kaj ti življenje
prinese na pot. Stara trta je res zelo posebna vrsta in je naš spomenik.
Stari most pa mi predstavlja močno cev, ki drži mesto skupaj
in ga povezuje v celoto. Brez mostu bi Drava mesto rezala na dva dela in
prebivalci se ne bi mogli srečevati čez široko reko. Most mi prav tako
predstavlja simbol trdnosti mesta in da ga nič ne more porušiti, če pade, pa bo mesto znova vstalo iz pepela. Predstavlja mi, da se ne bomo nikoli predali in da
bomo vedno ostali močni in pogumni. Seveda pa tudi zelo rada berem o zgodovini
svojega mesta, saj me to področje zelo zanima. Lahko rečem, da smo vsi Mariborčani
zelo navezani na Stari most in ga cenimo.
Pohorje mi predstavlja bogastvo, ki ga ima naša majhna država. Naše največje bogastvo so gozdovi. Zelo rada grem in se sprehodim po njegovih lepih in obsežnih gozdovih. Je zelo lep hrib in je lahko dostopen za sprehajalce. Ob sprehodu si v mislim predstavljam srečno Slovenijo, ki se smeji in zraven jezi svoje sosede. Zaradi lepot naše države bi že večkrat zajokala, ker je Slovenija tako zelo lepa. Vsako zimo pa se na njem smuča in tam poteka smučarsko tekmovanje za ženske, imenovano Zlata lisica. O Pohorju bi lahko rekla tudi to: Lisica nam letos ne uide.
Zgodovina mesta je čudovita. Seveda pa tudi ne pozabim na to, kaj nam je prinesel Rudolf Maister in kakšen bi bil Maribor pod Avstrijo. Imeli smo res veliko srečo, da nam je kamniški general takrat rešil severno mejo. Če ga ne bi bilo, bi Avstrija vzela mesto in ga priklenila k sebi, prebivalce pa ponemčila. Pri tem se osredotočam le na 20. stoletje, ker me ta tema najbolj zanima. Pomeni mi to, da se lahko naučim več o preteklosti mesta in države in razmišljam, kako je to na meni pustilo svoj pečat. Ob branju me kar zmrazi, ko berem o tem, kaj je mesto preživelo med vojno. To je morala biti prava katastrofa, a na srečo se je mesto uprlo. Le kaj bi bilo, če bi Nemci mesto ponemčili in sploh ne bi bili več Slovenci. Razloži mi tudi, da brez zgodovine se ne moreš ničesar naučiti in saj veste, kaj pravijo, zgodovina se rada ponavlja.
Viktorija Fras, 2. b
Vir slik:
Slika 1: Pixabay
Slika 2: Pixabay
Komentarji
Objavite komentar